Informacijski pooblaščenec (IP) je v mnenju pojasnil, da delodajalec zasebnih kontaktnih podatkov zaposlenih, kot sta zasebna telefonska številka ali zasebni elektronski naslov, praviloma ne sme zbirati kot obveznih podatkov. Takšna obdelava je dopustna le, če zanjo obstaja ustrezna pravna podlaga, če je nujna za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali če zaposleni vanjo […]
Informacijski pooblaščenec (IP) je obravnaval vprašanje dopustnosti snemanja internih sestankov, ki potekajo prek spletnih platform. Ker sta glas in podoba zaposlenega praviloma osebna podatka, lahko takšno snemanje pomeni obdelavo osebnih podatkov, za katero mora imeti delodajalec ustrezno pravno podlago. Pri tem ni odločilno le, kdo tehnično izvede snemanje, temveč kdo dejansko odloča o njegovem namenu […]
Informacijski pooblaščenec (IP) je podal mnenje glede vprašanja, v kolikšnem času mora delodajalec po prenehanju delovnega razmerja deaktivirati službeni elektronski naslov zaposlenega. Zakon konkretnega roka ne določa, vendar mora biti elektronski predal po odhodu delavca deaktiviran. Kot pojasnjuje IP, pravna podlaga za uporabo službenega e-naslova z iztekom zaposlitve preneha, zato mora delodajalec zagotoviti njegovo deaktivacijo. […]
Informacijski pooblaščenec (IP) je podjetju izrekel več kot 70.000 EUR globe zaradi nezakonitega nadzora službenega računalnika enega od zaposlenih. Nadzorni organ je ugotovil, da je bila na službeni računalnik nameščena programska oprema, ki je dalj časa neprekinjeno snemala in shranjevala vse aktivnosti, ki jih je izvajal zaposleni. Program ni beležil le službenih vsebin, temveč tudi […]
Informacijski pooblaščenec (IP) je obravnaval vprašanje ukinitve elektronskega naslova ob menjavi zaposlitve v šolskem sistemu. IP pojasnjuje, da ne more presojati dopustnosti ukinitve e-naslova, saj gre za vprašanje pravil in pogojev uporabe storitev Arnes, za kar sta pristojna Arnes in Ministrstvo RS za visoko šolstvo, znanost in inovacije. IP ob tem opozarja, da mora imeti […]
Informacijski pooblaščenec (IP) je obravnaval vprašanje delodajalca, ali lahko preveri obisk urgence pri zaposleni in ali lahko o tem zahteva potrdilo. IP v mnenju poudarja, da lahko delodajalec ob utemeljenem sumu zlorabe bolniške odsotnosti pridobi le omejene podatke – zgolj datum in uro obiska urgence, ne pa razlogov ali zdravstvenega stanja. Podatke lahko delodajalec zahteva […]
Uporaba prstnega odtisa za prijavo v službeni računalnik je z vidika varstva osebnih podatkov odvisna predvsem od tega, kdo odloča o takšni uporabi in kdo ima nad biometričnimi podatki dejanski nadzor. Informacijski pooblaščenec (IP) poudarja, da njegovo mnenje ne predstavlja potrditve skladnosti konkretne rešitve, temveč splošno razlago zakonodaje. Če se zaposleni samostojno in prostovoljno odloči […]
Informacijski pooblaščenec (IP) je podal mnenje, kjer je opozoril, da lahko delodajalec osebne podatke delavca obdeluje le, če ima za to zakonsko podlago ali če je obdelava nujna za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Če želi delodajalec na zasebne telefone zaposlenih namestiti aplikacijo, jih mora o tem vnaprej obvestiti in pridobiti njihovo izrecno, […]
Na Informacijskega pooblaščena je bilo naslovljeno vprašanje, ali lahko delodajalci že ob prijavi na delovno mesto zahtevajo določene osebne podatke kandidatov. Informacijski poblaščenec je pojasnil, da mora imeti delodajalec za vsako obdelavo osebnih podatkov kandidatov zakonito in ustrezno pravno podlago, kot to določata Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) in Zakon o varstvu osebnih podatkov […]
Informacijski pooblaščenec (IP) je podal neobvezujoče mnenje glede dopustnosti uporabe biometričnih ukrepov (npr. prstni odtis) v javnem sektorju, konkretno v srednji šoli. Obdelava biometričnih podatkov je v javnem sektorju dopustna le, če je zanjo izrecna podlaga v zakonu in če je nujna za varnost ljudi, premoženja, varovanje tajnih podatkov ali podobne namene, ki jih ni […]
