Informacijski pooblaščenec je obravnaval vprašanje uporabe kamer v vozilih Tesla, ki omogočajo snemanje dogajanja v prometu. Njegovo stališče je precej jasno: splošno snemanje prometa praviloma ni dovoljeno, saj zanj običajno ni mogoče zagotoviti ustrezne pravne podlage po 6. členu GDPR.

Če so na posnetkih prepoznavni posamezniki, vozila ali registrske tablice, gre lahko za obdelavo osebnih podatkov. Registrske številke se namreč lahko štejejo za osebne podatke, kadar omogočajo določljivost posameznika.

Za zasebni sektor bi lahko izjemoma prišla v poštev pravna podlaga zakonitega interesa, vendar le, če upravljavec izvede dokumentiran test tehtanja in dokaže, da njegov interes prevlada nad pravicami in upravičenimi pričakovanji drugih udeležencev v prometu. IP pri tem opozarja, da bi bilo težko utemeljiti sorazmernost stalnega snemanja zgolj zaradi morebitnega razjasnjevanja okoliščin in zagotovitve dokazov v primeru morebitne prometne nesreče.

Pomembno je tudi načelo najmanjšega obsega podatkov. Snemati se sme le toliko, kolikor je nujno potrebno za dosego zakonitega namena, če ustrezna pravna podlaga sploh obstaja.

Dodaten problem predstavlja transparentnost obdelave, saj bi morali biti posamezniki, katerih osebni podatki se zajemajo, praviloma ustrezno obveščeni o snemanju in obdelavi njihovih podatkov.

IP opozarja, da lahko neupravičeno slikovno snemanje ali uporaba posnetkov pomeni poseg v zasebnost posameznika, ki lahko predstavlja tudi kaznivo dejanje po 138. členu Kazenskega zakonika (KZ-1).

Več si lahko preberete tukaj.