Upravno sodišče je v nedavni sodbi v celoti potrdilo odločitev Informacijskega pooblaščenca glede uporabe GPS sledilnih naprav v službenih vozilih. Primer se je nanašal na delodajalca, ki je s pomočjo GPS naprav neprekinjeno in samodejno spremljal gibanje treh službenih vozil, ne glede na to, kateri zaposleni je vozilo uporabljal.

Informacijski pooblaščenec je delodajalcu odredil prenehanje sistematičnega sledenja in izbris že zbranih lokacijskih podatkov. Dopustil pa je omejeno uporabo GPS naprav za konkretne namene, kot so varovanje vozila pred tatvino med parkiranjem, vklop sledenja ob nepričakovanih dogodkih, ki lahko povzročijo zamudo pri dostavi, ter beleženje začetne in končne lokacije službene poti. Takšni ukrepi lahko zasledovani namen dosežejo z bistveno manjšim posegom v zasebnost zaposlenih kot spremljanje vsakega premika, postanka in hitrosti vozila.

Sodišče je poudarilo, da lokacijski podatki predstavljajo osebne podatke tudi, kadar sistem neposredno ne beleži imena voznika. Posameznika je namreč mogoče določiti s pomočjo delovnih nalogov, razporedov in drugih podatkov, s katerimi razpolaga delodajalec. Delodajalec prav tako ni dokazal, da je bilo neprekinjeno sledenje nujno za varovanje premoženja, obračunavanje potnih stroškov ali organizacijo dela. Pred uvedbo takšnega sistema mora zato izvesti test zakonitega interesa ter preveriti, ali je mogoče isti cilj doseči z milejšimi ukrepi.

Kot ustrezna pravna podlaga ni bilo sprejeto niti soglasje zaposlenih. Privolitev je bila vključena v isti obrazec kot izjava o seznanjenosti z obdelavo osebnih podatkov, čeprav Splošna uredba o varstvu podatkov zahteva, da je zahteva za privolitev jasno ločena od drugih vsebin. Sodišče je ob tem opozorilo, da je veljavnost privolitve v delovnem razmerju že sicer vprašljiva zaradi neravnovesja moči med delodajalcem in zaposlenim.

Sodba tako potrjuje, da tehnična možnost uvedbe GPS sledenja še ne pomeni, da je takšno spremljanje tudi zakonito. Delodajalec mora pred uvedbo sistema natančno opredeliti namen, dokazati nujnost in sorazmernost ukrepa, omejiti obseg zbiranja podatkov ter določiti ustrezne roke hrambe. 

Več si lahko preberete tukaj.