Informacijski pooblaščenec (IP) je v mnenju pojasnil, da delodajalec zasebnih kontaktnih podatkov zaposlenih, kot sta zasebna telefonska številka ali zasebni elektronski naslov, praviloma ne sme zbirati kot obveznih podatkov. Takšna obdelava je dopustna le, če zanjo obstaja ustrezna pravna podlaga, če je nujna za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali če zaposleni vanjo prostovoljno privoli.

Ker Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti posebej ne predvideva zbiranja zasebnih kontaktov zaposlenih, ti podatki pa običajno niso nujni za izvajanje delovnega razmerja, jih lahko delodajalec zbira predvsem za namen hitrejšega in lažjega komuniciranja, denimo ob izrednih razmerah ali dogodkih. Pri tem mora biti zaposlenemu jasno povedano, da posredovanje podatkov ni obvezno, da lahko navede le tiste podatke, ki jih želi, in da zavrnitev ne sme imeti nobenih posledic za njegovo delovno razmerje ali pravni položaj.

IP posebej opozarja, da je privolitev v delovnih razmerjih občutljiva, saj je delodajalec praviloma močnejša stranka. Zato mora biti takšna privolitev svobodna, obdelava podatkov pa sorazmerna, omejena na najmanjši potreben obseg in pregledno pojasnjena zaposlenim. Če delodajalec od zaposlenega zahteva stalno dosegljivost, mora za to zagotoviti ustrezna službena sredstva, na primer službeni telefon ali dostop do službene elektronske pošte, ne pa se opirati na obvezno uporabo zasebnih kontaktov.

Več si lahko preberete tukaj.