Zvop2 Videonadzor zakonodaja

VIDEONADZOR IN ZAKONODAJA

Videonadzor po ZVOP-2

Zakonodaja na področju videonadzora se je s sprejemom novega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) dodatno zaostrila in Informacijski pooblaščenec že obravnava nove kršitve na področju videonadzora. V nedavni odločbi o prekršku je bila odgovorni osebi pravne osebe izrečena skupna globa v višini 3.500 EUR in 350 EUR sodne takse, pravni osebi pa skupna globa v višini 15.000 EUR ter 1.500 EUR sodne takse.

Praksa potrjuje, da je področje videonadzora eno od tistih, kjer se pojavlja največ izzivov in kršitev zakona o varstvu podatkov (ZVOP-2). Da se izognete visokim globam na področju videonadzora, je ključno upoštevati zakonske zahteve in smernice, opredeljene v ZVOP-2 in Uredbi GDPR:

OPOZORILNE TABLE ZA VIDEONADZOR

Obvestilo o videonadzoru

Obvestilo o izvajanju videonadzora je potrebno vidno objaviti, tako da bo posameznik lahko seznanjen s tem videonadzorom in bo lahko na podlagi tega sprejel odločitev ali bo vstopil v videonadzorovan prostor ali ne.

Obvestilo mora vsebovati informacije iz prvega odstavka 13. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov:

identiteto in kontaktne podatke upravljavca in njegovega predstavnika, kadar ta obstaja;
kontaktne podatke pooblaščene osebe za varstvo podatkov, kadar ta obstaja;
namene, za katere se osebni podatki obdelujejo, kakor tudi pravno podlago za njihovo obdelavo;
kadar obdelava temelji na točki (f) člena 6(1), zakonite interese, za uveljavljanje katerih si prizadeva upravljavec ali tretja oseba;
uporabnike ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov, če obstajajo;
uporabnike ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov, če obstajajo;
(f) kadar je ustrezno, dejstvo, da upravljavec namerava prenesti osebne podatke v tretjo državo ali mednarodno organizacijo, ter obstoj ali neobstoj sklepa Komisije o ustreznosti ali v primeru prenosov iz člena 46 ali 47 ali drugega pododstavka člena 49(1) sklic na ustrezne ali primerne zaščitne ukrepe in sredstva za pridobitev njihove kopije ali kje so na voljo.

Poleg omenjenih zahtev, ki izhajajo iz prvega odstavska 13. člena GDPR pa še naslednje zahteve po Zakono o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2):

pisno ali nedvoumno grafično opisano dejstvo, da se izvaja videonadzor;
namene obdelave, navedbo upravljavca videonadzornega sistema, telefonsko številko ali naslov elektronske pošte ali spletni naslov za potrebe uveljavljanjapravic posameznika s področja varstva osebnih podatkov;
informacije o posebnih vplivih obdelave, zlasti nadaljnje obdelave;
kontaktne podatke pooblaščene osebe (telefonska številka ali naslov e-pošte);
neobičajne nadaljnje obdelave, kot so prenosi subjektom v tretje države, spremljanje dogajanja v živo, možnost zvočne intervencije v primeru spremljanja dogajanja v živo.

NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA PRI

Uvedbi videonadzora

Kako dolgo se smejo hraniti posnetki videonadzora?

Skladno z devetim odstavkom 76. člena ZVOP-2 se lahko posnetki hranijo največ eno leto od trenutka nastanka posnetka, znotraj tega časovnega okvira pa mora rok hrambe posnetkov določiti upravljavec sam, upoštevajoč namen obdelave v konkretnem primeru ter splošna načela varstva osebnih podatkov. Daljši rok hrambe je lahko dopusten le na podlagi področnih predpisov.

V katerih prostorih videonadzor ni dovoljen?

Videonadzora ni dovoljeno izvajati v dvigalih, sanitarijah, prostorih za preoblačenje, hotelskih sobah in drugih podobnih prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti. Posnetki videonadzora se lahko ob upoštevanju načel iz 5. člena Splošne uredbe hranijo največ eno leto od trenutka nastanka posnetka.

Kakšne so zahteve glede zavarovanja videonadzornega sistema?

Upravljavec, ki izvaja videonadzor, mora zagotoviti, da je videonadzorni sistem zavarovan, kot to določata 24. in 32. člen Splošne uredbe.

Upravljavec, ki izvaja videonadzor, mora skladno z določbami 24. člena Splošne uredbe ob upoštevanju narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave, pa tudi tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, ki se razlikujejo po verjetnosti in resnosti, izvesti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, da zagotovi in je zmožen dokazati, da obdelava poteka v skladu s Splošno uredbo. Skladno z določbami 32. člena Splošne uredbe mora ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja in stroškov izvajanja ter narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave, pa tudi tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, ki se razlikujejo po verjetnosti in resnosti, z izvajanjem ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov zagotoviti ustrezno raven varnosti glede na tveganja.

V katerih primerih je videonadzor znotraj delovnih prostorov dopusten?

Izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja le, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali preprečevanja ali odkrivanja kršitev na področju iger na srečo ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi.

Ali je potrebno zaposlene obvestiti o začetku izvajanja videonadzora?

Da. Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju, poleg tega pa se mora delodajalec pred uvedbo videonadzora znotraj delovnih prostorov posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in svetom delavcev oziroma delavskim zaupnikom. Posvetovanje se izvede v roku 30 dni ali v drugem daljšem roku, ki ga določi delodajalec. Kadar gre za uvedbo videonadzora, s katerim se snema delovna mesta, kjer delavec po navadi dela, se posvetovanje izvede v roku 60 dni ali v drugem daljšem roku, ki ga določi delodajalec.

ali je dovoljen videonadzor skupnih poslovnih prostorov?

Videonadzor skupnih prostorov v poslovnih zgradbah je dovoljen, če s tem soglašajo lastniki, ki imajo v lasti več kot 70-odstotni delež skupnih delov.

NAŠE STORITVE