Informacijski pooblaščenec (IP) je obravnaval vprašanje dopustnosti uporabe skrivnega kupca v trgovinah, zlasti kadar takšen način preverjanja dela zaposlenih vključuje prikrito zvočno ali video snemanje.

IP pojasnjuje, da mora imeti delodajalec za obdelavo osebnih podatkov zaposlenih ustrezno pravno podlago. V skladu z 48. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je obdelava dopustna le, če jo določa zakon ali je potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Delodajalec mora zato izkazati nujnost in sorazmernost takšnega načina nadzora.

Posebej problematično je prikrito zvočno snemanje, ki pomeni poseg v zasebnost zaposlenih. IP poudarja, da mu ni znana zakonska določba, ki bi delodajalcem omogočala splošno izvajanje prikritega snemanja zaposlenih. Če bi se izvajalo tudi video snemanje, bi bilo treba upoštevati še določbe ZVOP-2 o videonadzoru delovnih prostorov.

Privolitev zaposlenih je kot pravna podlaga dopustna le izjemoma, saj mora biti popolnoma prostovoljna, njena zavrnitev pa ne sme povzročiti negativnih posledic za zaposlenega. Zgolj obveščanje zaposlenih o nadzoru ne pomeni njihove privolitve.

Če pri izvajanju storitve sodeluje zunanji izvajalec, je treba ustrezno urediti njegovo vlogo pri obdelavi osebnih podatkov in, kadar nastopa kot pogodbeni obdelovalec, zagotoviti skladnost z 28. členom GDPR.

IP priporoča tudi izvedbo ocene učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov (DPIA), pri čemer je treba preveriti, ali je ta glede na tveganja obvezna. Posebno pozornost je treba nameniti sorazmernosti ukrepa, tveganjem za zaposlene in možnosti uporabe milejših načinov preverjanja njihovega dela.

Več si lahko preberete tukaj.