Informacijski pooblaščenec (IP) je obravnaval vprašanje posredovanja seznama zaposlenih zdravstvenih delavcev za namen njihovega vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo. Pri tem je poudaril, da mora upravljavec osebnih podatkov pred vsakim posredovanjem sam presoditi, ali za takšno obdelavo obstaja ustrezna pravna podlaga in kateri podatki so za dosego namena res nujni.

Ključno vodilo je načelo najmanjšega obsega podatkov. To pomeni, da se lahko posredujejo le tisti osebni podatki, ki so ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za zakonit namen obdelave. Po mnenju IP bi za namen zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva praviloma lahko zadostovali ime in priimek zaposlenega ter njegov službeni kontaktni podatek.

Posebna previdnost je potrebna pri zasebnih kontaktnih podatkih zaposlenih. Njihova obdelava na podlagi privolitve je v delovnih razmerjih dopustna le izjemoma, kadar lahko delavec privolitev zavrne brez kakršnih koli posledic za svoj položaj. Zaposleni morajo biti ob tem jasno in pravočasno obveščeni o namenih obdelave, uporabnikih podatkov, rokih hrambe in svojih pravicah.

Odgovornost za končno presojo, katere podatke posredovati, nosi upravljavec osebnih podatkov. Posredovanje seznamov zaposlenih zato ne sme biti avtomatično, temveč mora biti vedno omejeno na podatke, ki so za organizacijo neprekinjenega zdravstvenega varstva res potrebni.

Več si lahko preberete tukaj.