Leto 2025 je na področju varstva osebnih podatkov zaznamovalo intenzivno delovanje nacionalnih nadzornih organov (DPA), ki skrbijo za pravilno izvajanje Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR).

Med ključnimi korektivnimi pooblastili so izdajanje opozoril v primerih, ko obstaja tveganje kršitev, izrekanje opominov ob dejanskih kršitvah ter nalaganje ukrepov za uskladitev obdelave podatkov z zakonodajo. V najresnejših primerih pa lahko nadzorni organi omejijo ali prepovejo obdelavo podatkov ter izrečejo denarne kazni.

Prav slednje so bile v letu 2025 izjemno visoke. Skupni znesek izrečenih glob v Evropski uniji je dosegel kar 1,145 milijarde evrov, kar kaže na vse strožji nadzor in večjo odgovornost organizacij pri ravnanju z osebnimi podatki.

Najvišje kazni so bile izrečene na Irskem, kjer so štiri globe skupaj znašale več kot 530 milijonov evrov. Sledi Francija z več kot 486 milijoni evrov kazni ter Nemčija, kjer so nadzorni organi (združeni po deželah) izrekli skoraj 50 milijonov evrov glob. Visoke zneske beležita tudi Španija (več kot 45 milijonov evrov) in Italija (skoraj 15 milijonov evrov).

Po številu izrečenih kazni izstopa Slovaška s kar 542 primeri, sledita Nemčija (499) in Španija (324). Slovenija je v letu 2025 izrekla 80 kazni v skupni vrednosti dobrih 170 tisoč evrov, kar jo uvršča med države z zmerno stopnjo nadzora in sankcioniranja.

Podatki kažejo, da nadzorni organi vse bolj aktivno uporabljajo svoja pooblastila, pri čemer ne gre le za kaznovanje, temveč tudi za preventivno delovanje in ozaveščanje.

Trend rasti kazni nakazuje, da bo varstvo osebnih podatkov tudi v prihodnje ostalo ena ključnih prioritet regulatorjev po vsej Evropi.

Celotno poročilo EDPB je dostopno tukaj.