Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) v 41. členu določa, da ima pacient “ob prisotnosti zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca pravico do neoviranega vpogleda in prepisa zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanj. Fotokopiranje ali drugo reprodukcijo zdravstvene dokumentacije mora zagotoviti izvajalec zdravstvene dejavnosti.”
Izvajalec zdravstvene dejavnosti mora pacientu pravico do seznanitve izpolniti takoj ali najpozneje pet delovnih dni po prejemu zahteve. Člen določa tudi, da ima pacient prav tako pravico zahtevati:
- “da se dodajo njegove pripombe k zapisom v zdravstveni dokumentaciji,
- osnovna ustna pojasnila o vsebini zdravstvene dokumentacije, razen kadar pacient prejme izčrpna pojasnila na podlagi 20. člena tega zakona,
- izčrpna ustna pojasnila o vsebini zdravstvene dokumentacije, če glede posameznih delov dokumentacije ni prejel pojasnil na podlagi 20. člena tega zakona.”
V svojem mnenju je Informacijski pooblaščenec pojasnil, da pravica do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo ne vključuje pravice do pridobitve dodatnih pojasnil, ki bi jih naj izvajalec zdravstvene dejavnosti pripravil na morebitno zahtevo pacienta (torej podatkov, ki jih do prejema zahteve ni bilo v pacientovi zdravstveni dokumentaciji). Kot je navedeno v zgoraj citiranem besedilu člena, pa lahko pacient, pod pogojem, da ni bila izpolnjena pojasnilna dolžnost, zahteva izčrpna ustna pojasnila o vsebini (že obstoječe) zdravstvene dokumentacije.
Povedano drugače, pacient se ima pravico seznaniti z obstoječo zdravstveno dokumentacijo ter prejeti ustna pojasnila v okviru pojasnilne dolžnosti (če še ni bila izpolnjena), pravica pa ne predvideva obveznosti, da bi izvajalec zdravstvene dejavnosti pacientu na njegovo zahtevo moral pripraviti dodatna (nova) pojasnila, ki se v okviru zdravstvene dokumentacije še ne vodijo.
Celotno mnenje Informacijskega pooblaščenca številka: 07121-1/2022/1043 je dostopno tukaj.
