Informacijski pooblaščenec (IP) je v novem mnenju obravnaval vprašanje dopustnosti uporabe videonadzora pri kratkoročnem oddajanju nastanitev, zlasti za preverjanje, ali število oseb, ki vstopajo v objekt, ustreza številu prijavljenih gostov.

IP pojasnjuje, da tudi spremljanje žive slike brez snemanja predstavlja videonadzor, za katerega veljajo zahteve GDPR in ZVOP-2. Ker gre za opravljanje dejavnosti oddajanja nastanitev, takšnega nadzora ni mogoče šteti za zasebno oziroma domačo uporabo.

Videonadzor vstopa v nastanitveni objekt je lahko dopusten za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja oziroma nadzora vstopa, vendar mora biti nujen in sorazmeren. Preverjanje števila gostov oziroma preprečevanje zlorab dostopnega sistema bi lahko temeljilo na zakonitem interesu upravljavca (člen 6(1)(f) GDPR), vendar mora ta predhodno izvesti in dokumentirati test tehtanja interesov ter preveriti, ali je mogoče namen doseči z manj invazivnimi ukrepi.

IP posebej opozarja na razlikovanje med nadzorom glavnega vhoda v objekt in nadzorom vhodov v posamezne apartmaje oziroma bivalnih prostorov, kjer posamezniki upravičeno pričakujejo višjo stopnjo zasebnosti. Videonadzor znotraj nastanitvenih enot ni dopusten.

IP priporoča tudi izvedbo ocene učinka (DPIA), saj lahko takšen nadzor pomeni povečano tveganje za zasebnost gostov. Če so pogoji za izvajanje videonadzora izpolnjeni, mora upravljavec zagotoviti ustrezna obvestila, varnostne ukrepe, omejen dostop do posnetkov in ustrezne roke hrambe.

Več si lahko preberete tukaj.