2. avgusta 2026 se je začel uporabljati večji del določb Akta o umetni inteligenci (AI Act). Za organizacije, ki uporabljajo ali ponujajo sisteme umetne inteligence, to pomeni začetek uporabe številnih novih pravil, predvsem na področju preglednosti in nadzora.

Med pomembnejšimi novostmi so obveznosti glede preglednosti. Posamezniki morajo biti praviloma obveščeni, kadar komunicirajo s sistemom umetne inteligence, na primer s klepetalnim botom. Posebne zahteve veljajo tudi za sisteme za prepoznavanje čustev in biometrično kategorizacijo ter za vsebine, ustvarjene ali spremenjene z umetno inteligenco. Pri t. i. globokih ponaredkih (deepfake) mora biti ustrezno razkrito, da je bila vsebina umetno ustvarjena ali prirejena.

Za določene sisteme UI, ki ustvarjajo sintetično zvočno, slikovno, video ali besedilno vsebino in so bili na trg dani pred 2. avgustom 2026, je določeno prehodno obdobje za uskladitev z zahtevami iz člena 50(2) do 2. decembra 2026.

Za pomoč pri izpolnjevanju novih obveznosti je Evropska komisija objavila Kodeks prakse o preglednosti vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco, ter smernice za izvajanje obveznosti glede preglednosti iz 50. člena Akta o umetni inteligenci.

Z avgustom se krepi tudi nadzor nad izvajanjem Akta. V Sloveniji je za nadzor nad obveznostmi glede preglednosti pristojen AKOS, nadzor pa bodo glede na posamezno področje izvajali tudi drugi nacionalni in evropski organi.

Uporaba pravil za visoko tvegane sisteme UI je bila medtem prestavljena. Za sisteme iz Priloge III je začetek uporabe predviden 2. decembra 2027, za sisteme iz Priloge I pa 2. avgusta 2028.

Za organizacije je zato zdaj pravi čas, da preverijo, katere sisteme UI uporabljajo, kakšno vlogo imajo po AI Actu in katere obveznosti zanje že veljajo.

Več si lahko preberete tukaj.