Informacijski pooblaščenec (IP) je prejel zaprosilo za mnenje glede uporabe telesnih kamer pri opravljanju nalog občinskega redarstva. V odgovoru je poudaril, da je takšna uporaba zakonsko dovoljena le v izjemnih primerih, in sicer pod natančno določenimi pogoji, ki jih določajo Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) ter Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR).
Po pojasnilu IP se videonadzor z uporabo telesnih kamer lahko izvaja le za namen varovanja oseb, tajnih podatkov, poslovnih skrivnosti ali premoženja večje vrednosti, in to izključno s strani posebej usposobljenih oseb. Takšne osebe so lahko na primer policisti ali varnostniki, ki delujejo v skladu z zakonskimi pooblastili.
IP je izpostavil, da tovrstna uporaba kamer pomeni obliko videonadzora javnih površin, ki je dovoljena le pod pogoji iz 80. člena ZVOP-2. V praksi to pomeni, da občinski redarji ne morejo samovoljno uporabljati telesnih kamer pri opravljanju svojih nalog, če zanje ni izrecne zakonske podlage ali posebnega namena, ki bi ustrezal zgoraj navedenim pogojem.
Kot dodatno pojasnilo IP navaja, da je podobno vprašanje že obravnaval in svoje mnenje objavil na spletni strani dostopno tukaj. V njem je pojasnil, da tudi policisti smejo uporabljati telesne kamere le za dokazovanje prekrškov in kaznivih dejanj ter identifikacijo storilcev, skladno s 113. členom Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol).
IP tako zaključuje, da je uporaba telesnih kamer pri občinskih redarjih dopustna le izjemoma, kadar obstaja jasna zakonska podlaga in so izpolnjeni vsi pogoji glede varstva osebnih podatkov in usposobljenosti oseb, ki kamere uporabljajo.
Celotno mnenje je dostopno tukaj.
