Informacijski pooblaščenec je v nedavni odločitvi ponovno poudaril, da imajo posamezniki in civilna družba pravico do dostopa do informacij, ki izhajajo iz razmerij med državo in zasebnimi subjekti, kadar gre za upravljanje z javnimi viri ali naravnimi dobrinami. V takih primerih dokumenti, kot so koncesijske pogodbe in z njimi povezani programi izvajanja, niso nujno poslovna skrivnost, ampak lahko pomenijo informacijo javnega značaja.

Če dokumenti vsebujejo podatke o porabi javnih sredstev, vplivih na okolje ali o upravljanju naravnih virov, jih je po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) treba razkriti, razen če obstajajo utemeljeni zakonski razlogi za omejitev dostopa. Po mnenju Informacijskega pooblaščenca se v takih primerih pogosto uveljavlja prevladujoči javni interes, ki presega varstvo poslovne skrivnosti, še posebej ko gre za nadzor nad delovanjem države in izvajalcev javnih nalog.

Odločitev potrjuje načelo transparentnosti v upravljanju javnih zadev ter poudarja pomen dostopa do informacij za zagotavljanje odgovornosti, preprečevanje zlorab in vključevanje javnosti v razpravo o pomembnih okoljskih in družbenih vprašanjih. Javnost ima pravico vedeti, kako se sprejemajo odločitve, ki vplivajo na skupne dobrine – to pa je temelj učinkovite demokracije.

Celotna novica Informacijskega pooblaščenca je dostopna tukaj.