V zvezi z uporabo videonadzornega sistema se pogosto pojavlja vprašanje t. i. slepih kamer, ki dejansko ne omogočajo snemanja ali avtomatizirane obdelave osebnih podatkov, pa lahko kljub temu vplivajo na počutje in percepcijo posameznikov.
Informacijski pooblaščenec je zavzel stališče, da takšne postavitve ni mogoče šteti za videonadzor v smislu ZVOP-2. Ta namreč varuje osebne podatke, ki so del neke zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke oziroma so avtomatizirano obdelani. Ob uporabi slepih kamer do snemanja ne pride, zatorej zbirka osebnih podatkov ne more nastati, prav tako pa se ne izvaja avtomatizirana obdelava. Nikakor pa slepih kamer ni dovoljeno nameščati v prostore, kjer je v skladu s 76. členom ZVOP-2 izvajanje videonadzora prepovedano (npr. prostori za preoblačenje, dvigala, sanitarije).
Informacijski pooblaščenec ob tem opozarja, da uporaba slepih kamer prav tako vpliva na obnašanje posameznika in povzroča občutek nadzorovanosti, zato mora uporabnik takšnih kamer upoštevati možnost pritožb prizadetih posameznikov in posledično možnost inšpekcijskega nadzora.
Ker na podlagi nedelujočih kamer ne pride do obdelave, Informacijski pooblaščenec odsvetuje uporabo obvestil o izvajanju videonadzora, saj predstavljajo nepošten, zavajajoč, nesorazmeren in neprimeren ukrep.
Uporabo slepih kamer pa je treba razlikovati od uporabe izklopljenih ali okvarjenih kamer, saj je pri slednjih potrebno upoštevati vse siceršnje pogoje za zakonito izvajanje videonadzora.
Informacijski pooblaščenec je glede izvajanja videonadzora izdal posebne Smernice, ki so dostopne tukaj.
