ZVOP-1 je v 72. členu določal, da lahko upravljavec uporablja osebne podatke posameznikov (npr. osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča), ki jih je zbral iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, tudi za namene ponujanja blaga, storitev, zaposlitev (neposredno trženje). Z uveljavitvijo ZVOP-2 je bil ta člen razveljavljen, kar pomeni, da je neposredno trženje po klasični pošti dopustno le, če je podana ena izmed pravnih podlag po Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov.
Na podlagi zakonitega interesa bi se neposredno trženje preko navadne pošte lahko izvajajalo pod pogojem, da bi upravljalec opravil predhodni test tehtanja (legitimate interest assessment – LIA). V okviru testa tehtanja mora upravljavec na podlagi okoliščin posameznega primera obdelave osebnih podatkov oceniti, predvsem ali je obdelava podatkov primerna in nujna za doseganje teh namenov ter ali obstaja ravnovesje med zasledovanim ciljem na eni strani in posegom v pravice in svoboščine posameznikov na drugi. Pri presoji je ključen tudi podatek, ali lahko posamezniki takšno obdelavo razumno pričakujejo. Zaradi dokazovanja mora upravljavec test tehtanja izvesti pisno. Informacijski pooblaščenec pojasnjuje, da neomejena obdelava osebnih podatkov pridobljenih iz javno dostopnih virov, ni dopustna.
Celotno mnenje Informacijskega pooblaščenca številka 07121-1/2023/338 je dostopno na povezavi: https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/pridobivanje-podatkov-iz-javnih-evidenc-za-neposredno-tr%C5%BEenje-1678442627.
