S 1.9.2019 se pričnejo uporabljati spremembe Zakona o gimnazijah[1] in Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju,[2] s katerimi se glede obveščanja staršev izenačuje obravnava vseh dijakov, tako mladoletnih kot polnoletnih. Nova zakonodaja namreč določa, da lahko šola staršem posreduje informacije o vpisu in izpisu iz izobraževalnega programa, ocenah, učnem uspehu in napredovanju, prisotnosti pri pouku in drugih oblikah izobraževalnega dela, zaznanih hujših kršitvah šolskega reda in uvedenih postopkih vzgojnega ukrepanja, obravnavi svetovalne službe ter o organizaciji šolskega dela (npr. o roditeljskih sestankih, govorilnih urah). Na začetku šolskega leta, v katerem bo dijak postal polnoleten mora šola dijaka obvestiti o razkrivanju podatkov staršem. Polnoletni dijak pa lahko s pisno izjavo kadarkoli zahteva, da šola njegovih osebnih podatkov ne razkrije oziroma posreduje staršem.

Ne glede na podano pisno prepoved dijaka, pa šola še vedno lahko posreduje staršem podatke o odsotnosti dijaka, podatke o zaznanih hujših kršitvah šolskega reda in uvedenih postopkih vzgojnega ukrepanja, ter tiste osebne podatke iz prvega odstavka 87.a člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki bi lahko imeli za posledico izgubo statusa dijaka zaradi negativnega učnega uspeha, izključitve ali izpisa iz šole. Smiselno enako spremembo uvaja tudi nov 43.a člen Zakona o gimnazijah.

[1] Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 46/19).

[2] Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 46/19).