Informacijski pooblaščenec (IP) je obravnaval primer, v katerem je detektiv vložil zahtevo do zasebne ambulante s koncesijo za posredovanje podatkov o režimu gibanja zaposlenega delavca, in sicer na podlagi 36. člena Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-2). Ambulanta je posredovanje podatkov pogojevala s plačilom, detektiv pa je menil, da takšno zaračunavanje ni utemeljeno in pomeni neupravičeno omejevanje dostopa do osebnih podatkov.

IP je pojasnil, da detektiv lahko zahteva posredovanje informacij o režimu gibanja delavca, kadar gre za nadzor zaradi suma zlorabe bolniške odsotnosti. Detektiv lahko na podlagi drugega in tretjega odstavka 36. člena ZDD-2 zahteva posredovanje informacij od osebnega zdravnika po postopku, ki je določen v 41. členu ZVOP-2. Zahteva za posredovanje mora, če ni drugače določeno z zakonom, vsebovati v prvem odstavku 41. člena ZVOP-2 določene podatke. Osebni zdravnik mora po tretjem odstavku 36. člena ZDD-2 detektivu v treh delovnih dneh posredovati navodila o ravnanju osebe pod nadzorom v času zadržanosti z dela, pri čemer se detektiv ne sme seznaniti z drugimi zdravstvenimi podatki. Zahtevi mora biti priloženo pisno pooblastilo naročnika.

Če ambulanta oziroma zdravnik zahtevo zavrne, ni mogoče vložiti pritožbe na IP, saj Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) v 41. členu določa, da je v takem primeru mogoče uveljavljati sodno varstvo pred sodiščem splošne pristojnosti v nepravdnem postopku.

Glede vprašanja zaračunavanja podatkov je IP pojasnil, da ZVOP-2 tega področja ne ureja. Zakon ne določa, ali je posredovanje osebnih podatkov med subjekti zasebnega sektorja plačljivo ali ne, zato je odločitev o morebitnem zaračunavanju prepuščena upravljavcem podatkov oziroma morebitni področni zakonodaji, če ta obstaja.

Celotno mnenje je dostopno tukaj.