Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) so obravnavali vprašanje posameznice, ki je želela od banke pridobiti podatek o višini še neodplačanega kredita. Njena nepremičnina je namreč zastavljena kot zavarovanje za posojilo druge osebe, zato je menila, da ima kot zastaviteljica zakoniti interes izvedeti, koliko dolga je še ostalo. Banka je njeno zahtevo zavrnila, zato je za mnenje zaprosila IP.

Informacijski pooblaščenec je pojasnil, da mora za vsako obdelavo osebnih podatkov – kamor sodi tudi njihovo posredovanje – obstajati ustrezna pravna podlaga. V primeru podatka o stanju neodplačanega kredita gre za informacijo, ki ima dvojno naravo: po eni strani je to osebni podatek kreditojemalca, po drugi pa tudi zaupni bančni podatek, ki ga mora banka varovati v skladu z zakonodajo o bančništvu.

Po veljavni zakonodaji lahko banka takšne podatke razkrije le v jasno določenih primerih, na primer ob privolitvi kreditojemalca ali če to določa zakon. Informacijskemu pooblaščencu ni znano, da bi obstajala posebna zakonska podlaga, ki bi zastavitelju nepremičnine v primeru, ko kreditojemalec kredit redno odplačuje, samodejno omogočala dostop do podatka o preostanku dolga.

Če želi posameznik pridobiti osebne podatke od upravljavca, mora svojo zahtevo ustrezno utemeljiti in izkazati pravno podlago za pridobitev podatkov. Zakon o varstvu osebnih podatkov določa tudi, katere informacije mora takšna zahteva vsebovati ter v kakšnem roku mora upravljavec nanjo odgovoriti.

Ob tem IP poudarja, da lahko konkretno presojo zakonitosti posredovanja osebnih podatkov vedno opravi predvsem upravljavec podatkov – v tem primeru banka – medtem ko lahko nadzorni organ o posameznem primeru dokončno presoja šele v okviru uradnega postopka.

Več si lahko preberete tukaj.