Državni zbor je 20. novembra 2025 obravnaval predlog Zakona o digitalizaciji zdravstva, ki je že pred sejo naletel na številna opozorila o neustreznosti in možni neskladnosti z ustavo. Kljub amandmajem na vse člene so pomisleki Informacijskega pooblaščenca ostali nespremenjeni, saj zakon predvideva vzpostavitev centralne zbirke vseh zdravstvenih podatkov državljanov, ki bi bila dostopna širšemu krogu institucij, tudi za namene raziskav, upravnih postopkov in nadzora ZZZS.

Po oceni Informacijskega pooblaščenca zakon prinaša resna tveganja za varstvo osebnih podatkov, od možnosti zlorab in nepooblaščenih vpogledov do povečane izpostavljenosti kibernetskim napadom. 

Informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik je v oddaji Marcel na RTV Slovenija 17. novembra opozorila, da gre za zbirko z najobčutljivejšimi podatki o posameznikih in njihovih družinah ter da ni dovolj natančno določeno, kdo lahko dostopa do katerih podatkov. Kot posebej problematično je izpostavila odsotnost jasnih rokov hrambe podatkov, kar bi lahko pomenilo trajno shranjevanje vseh informacij od rojstva posameznika dalje. 

Kritična je bila tudi do ustanovitve nove državne družbe, ki bi imela ključno vlogo pri digitalizaciji in obdelavi podatkov, pri čemer bi imela po njenih besedah preširoka pooblastila in bi bila premalo neodvisna od vsakokratne vlade. Na številne nejasnosti in neskladja so opozorili tudi Zakonodajno-pravna služba DZ, Državni svet ter NIJZ kot ključni upravljavec zdravstvenih podatkov, ki predloga v obstoječi obliki niso podprli.

Več si lahko preberete tukaj.