Informacijski pooblaščenec (IP) je v mnenju pojasnil, da se pravila varstva osebnih podatkov ne uporabljajo za videonadzor, ki ga posameznik izvaja izključno za svoje osebne in domače potrebe. To pomeni, da lastnik objekta lahko uporablja kamere za nadzor svojega dvorišča ali hiše, dokler posnetkov ne uporablja za druge namene in dokler ne zajema tujih zemljišč ali javnih površin.
Če pa kamere snemajo tudi sosedovo parcelo ali javno površino, videonadzor ne velja več za domačo uporabo in lahko predstavlja kršitev zakonodaje o varstvu osebnih podatkov. V takšnih primerih bi šlo za obdelavo osebnih podatkov, za katero mora obstajati ustrezna pravna podlaga v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR).
IP pojasnjuje, da uvede nadzorni postopek le, kadar obstajajo konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti, ali uporablja posnetke za namene, ki presegajo domačo rabo. Tak dokaz je lahko na primer videoposnetek, posnetek zaslona ali druga dokumentacija, ki potrjuje, da je snemanje usmerjeno na tuje zemljišče.
Tudi če primer ne pomeni kršitve s področja varstva osebnih podatkov, ima prizadeti posameznik še vedno možnost civilnopravnega ali kazenskopravnega varstva. Po Obligacijskem zakoniku (OZ) lahko sodišče odredi prenehanje snemanja in prisodi odškodnino, če je posamezniku nastala škoda, medtem ko Kazenski zakonik (KZ-1) določa, da neupravičeno slikovno snemanje lahko pomeni kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog oškodovanca.
IP svetuje, da posamezniki, ki uporabljajo videonadzor, skrbno preverijo usmerjenost kamer in se izogibajo snemanju površin zunaj svoje posesti. S tem se izognejo tveganju kršitve zasebnosti sosedov in morebitnim pravnim posledicam.
Celotno mnenje je dostopno tukaj.